Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika je v času svetovne pandemije dal pobudo in organiziral nastope kulturnikov na različnih lokacijah po Beli krajini z namenom, da bi opozorili na pomembnost osebne prisotnosti občinstva kot kulturnega sogovornika, hkrati pa tudi z namenom, da izkažemo potencial Bele krajine kot kulturne turistične destinacije. Dolgoročni načrt projekta temelji na ideji, da je mogoče slovensko kulturo razvijati tudi skozi decentralizacijo kulturnega delovanja in torej še večjo pretočnostjo kulturnih dogodkov tudi po manjših krajih Slovenije.

Poletje 2020, Bela krajina,
Slovenija

Video galerija projekta

»Kje ti je kultura, *****«
Predstavitev projekta Bela krajina – kulturna destinacija

Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika je v času začetka svetovne pandemije dal pobudo in organiziral nastope kulturnikov z namenom izpostaviti marginalizirano stanje kulture v državi ter podpreti vzpostavitev prav tako marginalizirane pokrajine Bele krajine kot kulturne destinacije.

Bela krajina je bila v času druge svetovne vojne rojstni kraj slovenske kulturne prenove, zato smo v prvi fazi projekta sklenili prav tu prirediti nastope zanimivih kulturnih uprizoritvenih umetnikov tako iz same regije, kot tudi od drugod. Pri tem smo stavili na izredno radovedno in široko občinstvo te regije ter na turistični značaj Bele krajine, ki vsako leto privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč.

Dolgoročni načrt projekta temelji na ideji, da je mogoče slovensko kulturo razvijati tudi skozi decentralizacijo kulturnega delovanja in torej še večjo pretočnostjo kulturnih dogodkov tudi po manjših krajih Slovenije. Poleg tega naš zavod vidi izjemen potencial v spajanju kulturne in turistične ponudbe in s tem obogatitev izkušnje obiskovalcev destinacije Bela krajina.

Prvi korak Zavoda Metlika v tej smeri je bila organizacija nastopov ustvarjalcev uprizoritvenih umetnosti. Slovenski umetniki različnih umetniških smeri so nastopili pred kamero na različnih lokacijah po Beli krajini z namenom, da bi opozorili na pomembnost osebne prisotnosti občinstva kot kulturnega sogovornika, na prezrtost kulture v luči ukrepov za zmanjšanje posledic, ki jih je delu in preživetju umetnikov povzročila svetovna pandemija, hkrati pa tudi z namenom, da izkažemo potencial Bele krajine kot kulturne turistične destinacije.

Pri izbiri sodelujočih smo se trudili iskati ravnovesje med znanimi in pa tudi manj znanimi nastopajočimi, da bi tako po eni strani razvijali prepoznavnost regije, po drugi pa prepoznavnost nastopajočih. Tako so na posebej določenih lokacijah Bele krajine izključno za kamero nastopili znani slovenski hip hop umetnik N’toko (pred Mladinskim centrom Metlika), izjemna violinistka Maša Golob (na Sv. Ani), odlični organist Tomaž Sevšek Šramel (Tri fare), impozantna plesalka Maša Kagao Knez (v reki Kolpi ob posestvu Lovšin), izpiljena dramska avtorica Kim Komljanec (zgodovinsko vodno zajetje Obrh), od domačih pa priznani belokranjska vokalna skupina Lan Metlika (belokranjski steljniki), ter vrhunski belokranjski tamburaški orkester Dobreč (pred gradom Gradac), v zadnjem času znan po prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina.

Nastopi so bili organizirani kot pop-up kulturni dogodki vendar primarno zastavljeni in posneti za spletni ogled. Namen je spodbuditi razmišljanje o evoluciji kulturnega izvajanja in udejstvovanja ter pokazati, da je moč kulturo pripeljati tako rekoč kamorkoli. V Beli krajini se bo po odpravi preventivnih zdravstvenih ukrepov odvila tudi uprizoritev predstave Gejm Mladinskega gledališča. Zavod Metlika je na pobudo Mihe Blažiča – N’Toka pristopil k organizaciji dogodka in ga prepoznal kot prvo posledico dosedanjega dela v sklopu projekta »Kje ti je kultura, *****«. Takih pobud in sodelovanja si želimo še več.

Prav tako se kot javni zavod s področja kulture v okviru projekta zavezujemo, da se bomo aktivno zavzemali za obnovo kulturne dediščine, za spodbujanje umetnosti in umetniškega izraza, za ustrezno priznanje in ovrednotenje naporov delavcev v kulturi, da bomo opozarjali na obrobni položaj kulture v družbi in si prizadevali za njeno demarginalizacijo.

Več o ozadju projekta »Kje ti je kultura, *****«

Problem – marginalizirano stanje kulture
Kultura predvsem v manjših državah ne more biti stvar trga, ki naj določa, ali naj njene posamezne kulture preživijo ali odmrejo. Gre namreč za vzajemni odnos. Kakor uživalci kulture vplivajo na kulturni izraz, tako tudi kulturni izrazi vplivajo na uživalce kulture. V Sloveniji je trg tako majhen, da so kupne moči uporabnikov kulture na mnogih področjih  premajhne, da bi zadostovale za preživetje umetnikov. Tako se, prav zato, ker je večinski trg kulture vse manj raznolik, že kažejo trendi manjše ponudbe in nižanja standardov. S tem je povezano tudi usihanje kulturnih vrednot, kot so dialog, civilizacijske in etične norme, sočutje itd. Te vrednote so neposredno povezane s kvaliteto kulturnih izrazov, umetniških produkcij, katerih namen ni le zabavati, ampak tudi tvoriti življenjsko ozračje, ki naj bo kritično, a odprto ter izobraževalno in strpno. Ker se vse pogosteje kulturo obravnava le kot stransko vejo zabavne industrije in se njen pomen meri v številu prodanih enot, postaja tista kultura, ki ima za svojo nalogo bogatiti življenje in razvijati civilizacijske norme, vse bolj marginalizirana, to pa je v majhnem slovenskem prostoru lahko usodno.

Bela krajina, zatočišče kulture
Podobno zgodbo doživlja regija Bela krajina, ki je tudi sama vse prepogosto odrinjena na stran, zato ta problem dobro razumemo. Tako kot vse več kulturnikov prehaja v druge poklice ali v industrijo zabave, vse več mladih Belokranjcev odhaja v druge regije. 
V Beli krajini so zrasle tudi mnoge slovenske kulturne pobude, ustanove in umetniška dela. Kot regija, ki je po drugi svetovni vojni služila vzpostavitvi kulturnega aparata na državni ravni in kot domovina enega najboljših slovenskih pesnikov Otona Župančiča, najzgodnejših čitalnic, nato pa je bila v Sloveniji vse bolj pozabljena in odrinjena ob stran kulturnega dogajanja, se čutimo osebno odgovorne in usposobljene za to, da bi ponudili dom kulturnim dobrinam, ki bi bile sicer odrinjene na rob, še zlasti tistim izrazom kulture, ki izpadejo tako iz političnih kot tudi stanovskih interesov. Kulturno odprtost Bele krajine kaže tudi visoko zanimanje za kulturno dediščino, številčna udeležba Belokranjcev v prostovoljnih kulturnih društvih, samoiniciativno kulturno delo mnogih posameznikov, mnogi kulturni dogodki. Tudi obisk teh dogodkov je zelo visok, to pa je za prezrto kulturo lahko izrednega pomena. Zato je Bela krajina kot narejena za spodbujanje, demarginalizacijo in podporo na rob odrinjene kulture.

Vključevalna in tvorna narava kulture
Kultura je po svoji naravi pluralna, odprta, nagnjena k dialogu in konstruktivnim vidikom. Vsesplošno pomanjkanje na področju kulture, kjer je na voljo relativno malo občinstva, sredstev, priznanja ne sme voditi v prepir za drobtinice, temveč najmanj v medsebojno spoštovanje vseh, ki nam je skupno, da kljub vsemu vztrajamo dalje in se trudimo za dvig ravni kulture. Tako verjamemo, da naj tisti kulturniki, ki niso vedno odrinjeni vstran, kadar je le mogoče pomagajo manjšim in samorastniškim kulturnikom.
Prav tako je pomembno tudi širše povezovanje kulture in turizma, zato smo si v Zavodu Metlika zadali cilj, da kulturno ponudbo približamo doživetij željnemu občinstvu ter dvigujemo zavest o tem, da je kulturo treba podpreti osebno in v živo z lastnim obiskom kulturnih prireditev.

Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika
Public Institute for Tourism, Culture, Sport and Youth Metlika

Mestni trg 24
SI-8330 Metlika

t. 00386 31 386 488
info@zavodmetlika.si
www.zavodmetlika.si